torek, 13. oktober 2015

Pralne plenice

Februarja sem postala mama.
Za pralne plenice sem se odločila že v nosečnosti, tako da sem imela pred porodom že pripravljen manjši paket rabljenih plenic GroVia. Uporabljati sem jih začela po Haninem dopolnjenem tretjem mesecu, oziroma ko je imela polnih 5 kil. V času, ko sem uporabljala samo plenice za enkratno uporabo, sem videla, koliko odpadkov proizvede mali človeček v le enem mesecu. To je grozno! Novorojenčki na začetku ves čas kakajo in porabijo najmanj 7, če ne celo 8 ali 9 plenic. Vsak dan. V mesecu je to lahko do 300 plenic! A veste, kakšen kup je to?

Poleg tega vse plenice vsebujejo gele ali druge vpojne materiale, ki niso ravno koristni za otroško kožo. To so bili moji pomisleki ob začetkih previjanja.
Prvi meseci so mi bili preveč naporni, da bi se ubadala s pranjem in tudi mala ritka je bila tako majhna, da si sploh ne predstavljam, kako bi sprejela pralne plenice.

Zdaj me veliko mamic sprašuje o pralnih plenicah, zato tale zapis. Priznam, da nisem naredila raziskave in naštudirala čisto vsega, pišem le o svojih izkušnjah in izražam svoje mnenje.

1. OSNOVE

Nisem guru pralnih plenic, poznam tri vrste. Verjetno obstaja še kakšna več, ampak te tri vrste imam doma in sem jih testirala in tu so moja opažanja.
  1. Hibridne plenice - GroVia, Racman. Plenico sestavlja pralni vložek iz več plasti vpojnega materiala (bombaž, bambus, flis), preko katere se namestijo nepremočljive pokrivne hlačke. Vložek se menja, ko je polulan ali pokakan, hlačke pa, če so mokre ali umazane. Pri GroVia je prednost ta, da so hlačke zelo lepe, vložek se vpne z netkom in zato ne more pobegniti. poleg tega je vložek dokaj majhen. Pokrivne hlačke so namenjene večkratni uporabi, saj se pri polulani plenici ne zmočijo in se lahko uporabljajo vse dokler niso umazane od kakca ali imajo vonj po urinu. Ker jih ni treba vsakič prati, so obstojne dalj časa. Pri Racmanu je vložek enako velik kot pokrivne hlačke, zato so te plenice zelo okorne in obilne.
  2. All in one plenice (AIO) - Bum Genius. Vpojni vložek in pokrivne hlačke so v enem kosu, zašite skupaj. Te plenice so najbolj podobne navadnim plenicam za enkratno uporabo. Plus take plenice je enostavnost uporabe, saj jih ni treba zlagati in spenjati, negativno pa je, da se zaradi več plasti dlje sušijo. Doma imam eno tako plenico in sem z njo zelo zadovoljna.

  3.  Pocket plenice (žepaste) - Eko rita. Hlačke imajo našito podlogo, ki je na enem mestu prekinjena in služi kot žep, v katerega se vtakne vložek iz vpojnega bambusa. Odtod tej vrsti plenic tudi ime. Med pranjem vložek sam zleze iz žepa in ga je treba pred ponovno uporabo namestiti nazaj v žepek. Eno tako plenico imam doma, kupila sem jo iz radovednosti in da jo sprobam. Hlačke so po vsaki uporabi obvezno namenjene pranju, ker se umažejo. Zelo so se potrudili z dizajnom, za kar jim čestitam.


2. PRANJE

Glede pranja dobivam največ vprašanj. Moj postopek s plenicami GroVia je tak: Polulano plenico dam sušit na stojalo, ven na sonce ali na radiator. Pokakano plenico sperem pod vodo (v bideju), jo fino ožamem in dam sušit. V poletnih mesecih je sušenju namenjeno posebno stojalo na terasi, ki naj bo čimbolj na soncu, da madeži zbledijo. Pokrivne hlačke uporabim ponovno, če niso mokre in niso pokakane. Če so, jih sperem in dam na stojalo.
Ko so plenice suhe, jih dam v vedro za plenice. To je navadna plastična škatla s pokrovom, ki jo imam v bližini previjalne mize. Kupila sem tako, da mi paše v omaro.
Navadno perem ob sredah in nedeljah. Če kak dan zamudim, ni panike, ker so plenice suhe in ne zasmrdijo in tudi zaplesnijo ne. Perem jih na 60 st.C. Naštimam program s predpranjem, uporabim običajno količino pralnega praška in ne dodajam ničesar. Ne kisa, ne mehčalca. Občasno dodam razkužilo za perilo, ki sem ga kupila v DMu.
Oprane plenice dam za 40 minut v sušilni stroj, nato jih do konca posušim na soncu ali na radiatorjih. Sušijo se vsaj en dan. Skupaj s planicami perem tudi krpice za umivanje ritke, ki sem jih naredila iz ene plasti bambusovega blaga in ene plasti dizajnerskega bombaža. Sicer pa bi enako dobro nalogo opravila tudi dvojna plast stare majice ali druge bombažne tkanine.
krpice za umivanje rite iz bambusovega blaga in potiskanega bombaža

 3. CENA

Na začetku sem kupila 12 rabljenih vložkov in 3 pokrivne hlačke z namenom da vidim, če mi pralne plenice sploh ustrezajo. Za ta komplet sem plačala 120€. Nato sem iskala varianto, da dokupim dovolj vložkov in hlačk, da bom imela cel komplet, ker na žalost v Sloveniji ni zastopnika. Na urani strani GroVia sem našla češko zastopnico in ugotovila, da ima ugodne cene, zato sem naročila pri njej. S prijateljico Ano sva si razdelili stroške poštnine (15€) in nakazila v tujino (okoli 8€), tako da me je 12 vložkov in 5 pokrivnih hlačk stalo še okoli 180€.
Za pralne plenice sem torej zapravila 300€. Imam 24 vložkov, 20 jih je iz organskega bombaža, 4 so no-prep, ter 8 pokrivnih hlačk.





Glede stroškov pranja je tako: povprečen pralni stroj za en cikel pranja pri 60 stopinjah porabi okoli 1,5 kW elektrike in 40 l vode. Strošek tega je 0,10€ za elektriko in 0,25€ za vodo. Moj pralni prašk stane okoli 0,15€ na pranje ,torej me eno pranje žehte plenic stane 0,5€. Če jih dam v sušilec, je to še 0,10€ več, to pomeni 0,60€. Letno naredim 100 pranj, torej 60€. V dveh letih in pol je strošek za pranje in sušenje 150€.
Ker ponoči uporabljam navadne plenice, prištejem še ta strošek. Uporabljam DM-ove plenice, ki stanejo 0,17€ po redni ceni, vendar skoraj vedno dobim kakšen popust, tako da bom vzela ceno 0,15€ na kos. V mesecu za plenice porabim 4,5€, v dveh letih in pol pa 135€.
Skupen strošek za dve leti in pol uporabe plenic je 300+135+150=585€.

Če bi uporabljala samo navadne plenice za enkratno uporabo, je znesek za ves čas uporabe (6 plenic na dan) 821€.

Razlika med ugodnimi plenicami za enkratno uporabo in pralnimi je torej 250€ z upoštevanimi stroški pranja. Če bi ponoči uporabljala pralne plenice, bi bila ta razlika še večja, in sicer 385€.

Začetna investicija je torej višja, na koncu pa je uporaba pralnih plenic ugodnejša, sploh če jih uporabljamo za več kot enega otroka.

Negativne plati: 

Kljub stroškovni, ekološki in prednosti za otroka pa imajo plenice slabo stran. Delo. Pranje, obešanje, sušenje, zlaganje. S pralnimi plenicami ga je zagotovo več, kot pa s tistimi z enkratno uporabo.


Ko sem malo prebirala komentarje na objavo, sem se spomnila, da sem pozabila napisati še glavno stvar, zaradi katere sem se odločila za uporabo pralnih plenic. Hanina ritka v času uporabe pralnih plenic (zdaj je to že skoraj pol leta) niti enkrat ni bila vneta. Včasih se pojavi rdečina, pravega pleničnega izpuščaja pa ni imela še nikoli. 
Če bi se še enkrat odločala, bi spet izbrala pralne plenice. 

Če imaš kakšno vprašanje ali komentar, napiši spodaj.

torek, 09. december 2014

Kuhinja za Gabrielo

Nečakinja Gabriela je prejšnji teden dopolnila dve leti in mamica Mojca nam je priporočila, naj ji za rojstni dan kupimo kuhinjico za igranje.
Ker smo pri nas v družini sami spretni, iznajdljivi in ustvarjalni člani, smo se izdelave lotili kar sami.

Našla sem rabljeno omarico za čevlje/TV na Bolhi. Kupili smo jo za 20€, prijazna lastnica nam jo je pripeljala do Ljubljane in delo se je začelo.

Taka je bila omarica na začetku:


Začelo se je načrtovanje, risanje skic, merjenje in iskanje idej na Pinterestu.

Prilagam slikico dveh otroških kuhinj, ki sta nama bili za vzor:


Začeli smo z delom. Moj oče (v nadaljevanju: dedi Boris) je omarico zožal, ker je bila pregloboka. Osrednji del, ki je namenjen pečici, je zožal na račun desnega prostora, tako da so se proporci malo spremenili. Izdelal je vratca za hladilnik (mehko zapiranje na amortizerje!! :)), fronto za desno omarico z obešalom za krpe, namontiral kljuke in izdelal zadnjo stranico ter poličko za začimbe. Vgradil je tudi korito in namesto navadne pipe za vodo namontiral obešalnik za plašče.

Po njegovih posegih je kuhinja izgledala takole:


Nato sva se dela lotila še midva z možem (v nadaljevanju teta Urška in stric Jan).
Stric Jan je vgradil lučko v pečico, ki se prižiga s stikalom:

Tuta (=teta Urška) je oblikovala ročke za štedilnik, iz starih CDjev izdelala rinke za štedilnik, privila obešalne vijake pod poličko in zrihtala, da je v hladilniku rešetka.





Na dan praznovanja sta dedi Boris in dedi Vlado pričvrstila še vrata pečice z izrezanim okencem in steklom (da se vidi, kaj se v pečici dobrega peče). Tudi pečica ima vgrajen amortizer, da se gladko odpira in zapira, ter da vrata ne padejo prosto do vodoravnega položaja. Dedi Boris se je res potrudil!


Moja mami (v nadaljevanju babi Tadeja) je sešila tri kuhinjske krpe in Gabrieli prilagojen predpasnik. Ker hitro raste, je naredila dvojni šiv, ki drži zaenkrat prevelik sprednji del gor. Tega bo mami Mojca lahko odparala, ko bo Gabriela malo zrasla in predpasnik bo spet ravno prav velik.
V Ikei sta z dedijem kupila tudi komplet otroške posode in skodelic. Všeč mi je, da so iz takšnih materialov kot za odrasle - torej rostfrei in keramika. Nič plastike! :)

Sama kuhinja je torej končana, prikazujem pa še par dodatkov, ki sem jih naredila za v kuhinjo, da se je Gabriela lahko takoj začela igrat. Vir večine idej je Pinterest.


dozice za "začimbe" so napolnjene s sojinimi zrni, rižem, plastičnimi perlicami in steklenimi perlami. Ko jih potresemo, se sliši zvok, hkrati pa sem v dva lončka dodala eterično olje (limona in vrtnica).

Dozice sem naredila iz majhnih kozarčkov za vlaganje, pokrovčkom sem naredila majhne luknjice z žebljem in kladivom. Pokrovčki so zalepljeni, tako da se vsebina ne more raztresti.

Kinder jajčki z vsebino - jajčki iz filca. Moje ročno delo.

Ročke za štedilnik so pobarvane z blazinicami za štampiljke in polakirane z mat lakom. Jan je naredil, da se ročke vrtijo. Stikalo je za prižiganje lučke v pečici, ki deluje na baterije. (Bravo, Jan! Kaj vse ti znaš! <3 :)
Kuhalnice so pobarvane z blazinicami za štampiljke in dodan je tekstilni trak. Dozice, šiba in cedilo so kupljeni.


Sir iz moosgumija

tetrapak za mleko


tortelini iz filca v škatli z okencem (na to sem najbolj ponosna, res so mi všeč!)


škatla za čaj in filter vrečke iz prosojne tkanine. "Papirček" na vsaki vrečki je iz barvnega filca, znotraj pa je namesto pravega čaja narezan temno zelen filc in moosgumi.
črna tabla, to je samolepilna folija iz trgovine NKD.

detergent za posodo, prazna plastenka Johnson's baby olja

Gabriela je torej dobila že kar lepo opremljeno kuhinjo, zdaj pa pokažem še par fotk končnega izdelka...





gostom bom postregla narezek iz Poli salame in sira!


kuham čaj!


Navdušena je bila, da je na sliki narisana Gabriela! Vidi se tudi predpasnik, ki ga je izdelala babi Tadeja - Bica.

Namesto pipe smo uporabili ročko za obešanje plaščev, ki sem jo pobarvala z lakom za nohte. Korito je rostfrai skleda.

Gumb za prižig pečice in vrtljive ročke za štedilnik.

polička z začimbami

Gabriela kuha zelenjavno juhico

Potem pridno pomije posodo za sabo

Bi kdo čaj? (Bodite pozorni na količino filter vrečk v posodi, hihi :)))

V pečici so posode vroče, zato jih mora vzeti ven s krpo! :)


V voku se kuhajo tortelini, na ponvici pa se peče jajce.

Tako. Tale naš družinski projekt je kar lepo uspel, Gabriela je bila nad kuhinjo navdušena in se v njej zelo rada igra. Poskrbeli smo, da je vse prilagojeno njeni starosti, višini in sposobnostim, edino tetrapak za mleko je utrpel ne-veselo usodo že po eni uri igranja. :)

Material smo nabavili v Bauhausu (lesene ročke in obešalnik za plašče), oči je omarice razrezal in zarobil v Slovenijalesu v Vižmarjah, amortizerji in ročke za omarice so iz trgovine Blažič, dodatki so iz Mercatorja (korito, kuhalnice, deščica za rezanje). Skodelice in posode so iz Ikee, sadje za rezanje iz Hoferja. Rešetko za hladilnik je odstopila Simona Butala (hvala!), cik-cak škarje je posodila Nina Butala (nista v sorodu! :))

Dela in stroškov je bilo kar nekaj, ampak z Gabrielinim odzivom in končnim rezultatom smo bili več kot zadovoljni, tako da smo veseli, da smo se izdelave kuhinje lotili sami. Fino je bilo, da smo imeli dosti materiala že doma.

Kako se pa zdi tebi? :) Vesela bom odziva in komentarja!

ponedeljek, 02. december 2013

dr.dent.med

15.11.2013 se je z opravljenim izpitom iz fiksne protetike končalo moje osem let, mesec in 15 dni trajajoče študentsko življenje.
Skoraj ne morem verjet, da sem za nekaj časa rešena knjig! Od julija dalje sem namreč skoraj ves čas preživela ob učenju, da sem KONČNO prišla do tako pričakovane diplome in naziva dr.dent.med. Zdaj sem zobozdravnica in čaka me še eno leto pripravništva, da lahko samostojno opravljam poklic.

Spodaj predstavljam nekatere od izdelkov, ki so nastali v vmesnem, zatišnem času.

Tole je še zadnja serija izdelkov, poslikanih s slabim fotoaparatom, za diplomo sem namreč od družine dobila odličen Sony RX100 in počasi se privajam na vse nastavitve, ki jih premore. :)

Hvala za ogled!

Za sestrično Ajdo, 16-letnico. :)

Voščilnica ob rojstvu fantka je še na voljo. Izdelave napisa iz kvadratnih barvnih papirčkov, pokritih z Glossy Accents sem se domislila sama.


nevtralna voščilnica ob rojstvu
Tale mi je pa res všeč. Za vse tiste, ki si ne priznamo, da se (počasi, počasi) bliža velika tridesetica! :)
re-voščilnica za Timoteja. Obožujem štampiljko vlakca :) A ni srčkan?
Vabila na kosilo, da proslavimo mojo diplomo. Napise sem oblikovala sama. Če kdo rabi kontakt izdelovalke štampiljk, naj mi piše.
Vse naj bolj jše z zastavicami. Je moška ali nevtralna? Ne morem se čisto odločit :)
Pa še ena serija božičnih:

Komplet božičnih s papirji Studio Calico (kupljeni pri mavelu.com)

Vesela bom tvojega komentarja, pohvale ali pripombe.


Pa lep december vsem!
Urška